NI VSAKA MEDITACIJA, MEDITACIJA

˝Ni vsaka meditacija, meditacija.˝ (Buda)

Današnja družba neizprosno napada naš živčni sistem. Ujeti smo v vrtince zunanjega in notranjega hrupa, zaradi česar postajamo žrtve najrazličnejših manipulacij in s tem postajamo vse bolj odtujeni drug od drugega, najbolj pa odtujeni od samega sebe. Zasledujemo navidezno popolnost, posedujemo vse več stvari, katerih se hitro naveličamo, več je novih želja, še več je novih misli, a naša srca vse manjša in temnejša. Svoj najdragocenejši vir, pozornost, razdajamo in pršimo vse naokrog , postajamo odvisni od tekmovanja, potrditev in primerjav. Neprestano smo v stanju napetosti, ker smo zašli iz lastnega središča. Ne slišimo več Tišine. Niti ne vemo, kaj je Tišina. Neprestani boji in konflikti med tem, kar je, in tem, kar hočemo. Želimo postati nekdo, namesto, da bi se sprijaznili s tem, kar smo prav ta trenutek.

Starodavni mojstri in filozofi trdijo, da najpomembnejše znanje je spoznanje samega sebe. Spoznati samega sebe oziroma spoznati svojo resnično naravo še v času življenja. Da pa bi se lahko dokopali to takega znanja, je potrebno meditirati. 

Danes lahko najdemo številne, različne meditativne pristope, ki se skrivajo za besedo meditacija, a če jih malo preučimo, se izkaže, da gre za čisto neko drugo stvar. Večina ljudi meditira, da bi bili srečni, našli ljubečega partnerja, imeli življenje brez stresa, da bi ozdraveli. Pa je to zares meditacija?

Pa dajmo najprej raje razjasniti, kaj meditacija ni:

• koncentracija,
• kontemplacija,
• vizualizacija in
• sugeriranje, sugestije.

Vsi ti štirje pristopi ne ustvarjajo popolno umirjeno stanje zavesti, ampak zavest še bolj ožijo in jo zaposlijo.

Koncentracija je usmerjanje pozornosti na določen objekt ali aktivnost.
Kontemplacija je poglobljeno razmišljanje.
Vizualizacija je uporabljanje miselne vizualne slike.
Sugestija je način vplivanja na telesno ali duševno stanje z mislimi (pozitivno razmišljanje) in idejami.

Obstajajo različne šole meditacije in sistemi. Nek sistem uči, da opazujemo nek simbol, lik, portret. Drugi sistem uči metodo ponavljanja določene besede, ki naj bi zagotovila nenavadno, nadzavestno izkušnjo.

Če sem izvajal karkoli od naštetega in to imenoval meditacija, je šlo le za ime, ki se napačno uporablja. Pravilna meditacija je drugačna. Patanjali, zapisovalec Jogijskih suter, jo definira kot proces postopnega umirjanja, nato pa tudi prenehanje miselne dejavnosti, ob ohranjanju zavesti v njeni čisti obliki. Meditacija se ne počne, je samo prenehanje delovanja.  

FOTO: Slavko Vozelj

Sedi. Zapri oči. 

Postani pozoren na vsak premik svoje zavesti, kamorkoli gre.
Bodi zavesten vsake svoje misli in občutka in nikoli ne reči: "to je prav" in "to je narobe". Naj bo moj edini cilj čim manj misli.

Meditacijo je komaj mogoče opisati z besedami. Sama izkušnja je vedno izrazito osebno obarvana. Za jogijsko meditacijo ali antar mouna in budistično meditacijo, vipassana,  velja, da je najvišji cilj meditiranja doživetje končnega samospoznanja, torej trenutek, ko prerastemo vse meje svojega ega in se spojimo z univerzalnostjo. Med meditacijo občutek jaza postopoma razpade.

Namen večine meditativnih pristopov je torej danes nekaj imeti ali dobiti, kot načini priprave na življenje.  Budisti pravijo, da je taka meditacija enako posvetna kot pohajkovanje in zapravljanje v nakupovalnih centrih. Če se želimo sprostiti oziroma odklopiti, je v tem primeru skodelica kave bolj učinkovita.

Ko stvari postanejo nejasne, bojevnik pomisli na svojo smrt. (Castaneda)

Meditacija je soočanje. A mi bežimo od sebe, ker se bojimo soočanja s svojo bolečino in nepotrebnimi strahovi in skrbmi. Strah pred prihodnostjo, strah pred boleznijo, poškodbo, strah pred lakoto, predvsem pa zavestni ali pa nezavedni strah, strah pred smrtjo. Tesnoba in skrbi so vedno prisotni in pripravljeni, da nas odvrnejo od sedanjosti. Če pa želim tišino in mir, je potrebno najti zatočišče v sedanjem trenutku. Zatočišče pa najdem le s potrpežljivostjo, vztrajnostjo, nenavezanostjo na uspeh ali neuspeh. Budisti verjamejo, da izmed vseh meditacij, je najveličastnejša meditacija o smrti. Prepoznati smrt v vsakem trenutku, v vsakem odnosu, tudi v skoraj prazni skodelici kave, le tako se bomo naučili ceniti življenje, biti sami, brez vplivov zunanjih dražljajev. Le tako bo naš um postal vse bolj preprost in jasen, šele takrat se lahko dotaknemo Tišine.

Opazuj misel, ki ta trenutek potuje skozi tvoj um.

Ne jemlji je resno.

Če bi vedeli, kaj je prava Tišina, bi jo začeli opisovati, si jo razlagati, ocenjevati, analizirati.. Dojamemo jo lahko le takrat, ko bomo razumeli celotno delovanje svoje zavesti. Potem morda lahko pridem do skrivnosti, ki je neopisljiva. 

ZDRAVJE JOGIJA: PREHRANA

Hja, še en blog glede prehrane. A moj prvi blog glede tega. Skozi moj pogled. Če želiš brati dalje, ozavesti, popravi svojo držo telesa in se udobno namesti. Ne bom pisala receptov, ogromno jih je že zapisanih in ogromno jih zgleda še bo. Ne bom svetovala ali vsiljevala svojega jedilnika, ker je ta nastal na podlagi mojih izkušenj,  lastnega raziskovanja in opazovanja. Raje se bom usmerila na tri različne odnose, ki zame skupaj tvorijo pravilno prehranjevanje. Rešitev je v preprostosti. Sodobna hrana se zelo razlikuje od tiste, ki so jo jedli naši predniki. Največji težavi sodobne prehrane sta slaba kakovost živil in pretirana količina. To, da jem lokalno in sezonsko hrano, obroke uživam počasi, zmerno in pozorno, ter se ob tem zavedam, da je hrana zdravilo. Vsak dotik, stik s hrano, je obred.

1. JEM LOKALNO IN SEZONSKO 
Tukaj ni potrebe po filozofiranju kaj jesti. Kratko in jasno "pravilo". Zavedati se, da hrana, ki prihaja iz drugega okolja, podnebja, morda le ni primerna zame, saj imajo ljudje, ki tam živijo, drugačne zobe, drugačne bakterije v prebavnih organih kot jaz. Iz okolja, kjer sem rojen oz, kjer živim je lokalna in sezonska hrana najbolj primerna za moje telo. Čemu potreba jesti jagode sredi zime? In nujne potrebe po "oh in sploh" gojih jagodah, ko pa so v naših gozdovih tako slastne in prav nič manjvredne jagode..

2. JEM ZMERNO, POČASI IN POZORNO

Jogi, ki zmeraj vadi se

in res je uma gospodar,

dosegel bo najvišji mir, 

nirvano to, ki v meni je.

Za jogo ni, kdor je` preveč

ali premalo, Ardžuna. 

Pa tudi tisti ne, ki spi 

premalo ali pa preveč.

Kdor zmerno hrani se in spi,

zmerno počiva in bedi, 

kdor dela vse umerjeno, 

z jogo nesrečo uniči vso.

(Bhagavadgita, VI :15,16,17)

Veliko jogijskih besedil svetuje zmerno prehranjevanje, takšno, ki ne moti naše prakse. Prekomerno jedenje je v Hatha Yogi Pradapiki poleg lenobe, velika ovira na poti joge. To ne pomeni, da jogi ne bi smel uživati v dobrotah, mora pa narediti, kar misli in čuti, da je prav, ne pa tisto, kar mu rečejo drugi. Samodisciplina v jogi zahteva čistost, strogost, ki je najbolj nujna, umirjenost, proučevanje samega sebe in samoizročanje. Tudi slovenski pregovor pravi, da je zmernost najlepša čednost, torej, pravočasno stran od mize in na krožniku naj ne bo več kot pet različnih vrst hrane. Ne pretiravam v količinah, predvsem pri začimbah, sadju, vitaminih in mineralih (če se tukaj ustavim ob nenadni "kurkuma revoluciji": ali resnično moje telo potrebuje celo žlico kurkume, ker ima toliko dobrih lastnosti?). Praznični dnevi lahko hitro porušijo ritem, zato je v teh dneh potrebno zbrati moč in se prilagoditi, ne da bi me kaj vrglo s tira. A to lahko storim le tako, da postanem gospodar nad svojim telesom, svojim domom z enim stebrom in devetimi vrati.

Koliko časa je hrana v ustih?

Kako dobro prežvečim hrano?

V ustni votlini se hrana mehansko obdela s pomočjo zob in sline. Ko pogledam hrano in jo vonjam, ali samo če pomislim na neko hrano, se v ustni votlini pospeši izločanje sline. Slina je pomembna za žvečenje, okušanje in požiranje hrane, hkrati pa vsebuje prebavne encime. Obdelovanje hrane v ustni votlini naj bi trajalo tako dolgo, dokler ta ne steče tekoče po požiralniku. Zobje niso samo za estetski videz obraza in jasnega govora, njihova primarna dejavnost je sekanje,grrrrizenje, žžžvečenje, mletje. Tako bodo ostali prebavni organi učinkovito delovali. Če jem počasi, lahko dalj časa uživam v njenem okusu in tudi prej bom sit. Če jem prehitro, s tem "prehitim" mehanizme, ki mojim možganom sporočijo, da sem pravzaprav že sit.. Če jem počasi, se preprosto lažje zavedam kako in kaj jem. Hrana, ki jo jem, naj bo takšna, da se vidi, kaj za eno vrsto hrane jem, aha, to je cvetača, aha, to je korenček, to je rdeča pesa. Da jo zgrizem sam, jo žvečim, meljem, meljem, meljem s slino in nato hrano spijem.Da, prav ste prebrali, hrano je treba popiti, saj je to odličen način, s katerim hrano bolje razgradim in iz nje dobim več hranilnih snovi, obenem pa postanem bolj intimen z njo. Uporaba mikserjev v kuhinji in uživanje "hrane" v obliki praškov in napitkov? NE, hvala! Ob knjigi, pred tv sprejemnikom, ob telefonu, političnih razpravah, športnih tekmah, o problemih.. se takrat nezavedno še hitreje hranim, goltam kose hrane, goltam še zraven te nevidne vsebine. Pogovori ob obroku naj bodo lahkotni, nežni,naj se vrtijo raje okrog hrane.Zdrava in redna prebrava je ključ do zdravja telesa. Kajti zdravje se začne v črevesju, ki je najbolj inteligenten in najstarejši evolucijski organ, ostali organi so bili in so le priveski. Kakršnokoli težava v črevesju, ali kot presnova fizične ali mentalne prehrane, se najprej pokaže skozi druge organe (jetra, želodec, vranica, ledvice, pljuča, koža..). Največji ubijalci zdrave črevesne flore so stres, nepravilna prehrana ter zdravila in antibiotiki. 

MEDITACIJA S KAKIJEM

Izberi si svoj najljubši sadež. Jaz sem si izbrala kaki. Lahko jem svoj sadež zavedno? Ali ga jem raztreseno? Kaj pomeni zavestno jesti jabolko, kaki, karkoli? Kaj pomeni jesti brez zavedanja? Ko jem jabolko, se ne zavedam, da jo jem. Ne okusim njenega vonja, okus morda samo ob prvem grižljaju, nato pa se nekam izgubi. Ob vsem tem pa ne morem ceniti njegove čudovite in dragocene narave. Mogoče jem jabolko samo zato, ker pravijo, da eno na dan odžene zdravnika vstran?  Mogoče jem kakije samo zato, ker je nekdo rekel, da ima največ vitamina C in krepi imunski sistem? V tem pogledu je hrana samo sredstvo, ne pa resničnost, dar narave in ta dar imeti na voljo. Če se ne zavedam, da jem kaki, kaki ni resničen in če kaki ni resničen, tudi tisti, ki se hrani z njim, ni resničen. Uživati neki sadež s pravilno pozornostjo pomeni pravi stik z resničnostjo. Misli se ne zatekajo na tv ekran, ali mislim o včeraj ali jutri, temveč ostajam popolnoma v sedanjem trenutku.

Vzamem en ravno prav umeden kaki in ga nežno položim na krožnik. Začnem ga opazovati in diham tako, da se mi razkrije kot čudež, kakršen je. Kaki ni nič manj kot čudež, in to jasno viden čudež. 
Ob opazovanju sem popolnoma navzoč, tako se mi bo kaki popolnoma razkril.V kakiju vidim sonce, dež, burjo. Ko sežem vanj z žličko, si pozorno ogledujem barve, zgradbo lupine in vsebine, poslušam zvoke in vonjave ter polno okušam njegovo naravo znotraj sebe.
Kaj zares okusim, ko preneham razmišljati ali je kaki okusen ali ne? To so le misli.
Kakšen okus imam v ustih?
Kaj se dogaja v ustih, medtem ko jem kaki?
Kaj počne moj jezik?
Kaj se zgodi, ko pogoltnem? Kdaj izgubim sled za grižljajem?
 Čutim, da me lahko en sam kaki zelo osreči. Sreča ni nekaj, kar najdem na cilju. Je tukaj in zdaj.

Tudi Mucu je izbral kaki!

3. HRANA JE ENERGIJA, HRANJENJE JE OBRED

Priprava hrane in hranjenje naj bo obred. V mirnem okolju, ob prijetni glasbi, v tišini. Ko lupim krompir, lupim krompir. Sliši se enostavno. A kamor gre pozornost, tja gre energija. Več, ko bomo usmerili pozornost v pripravo in uživanje hrane, več bo imela energije, s tem pa bo tudi bolj hranljiva in zdravilna. Hrano pripravljam in jo jem s hvaležnostjo in spoštljivostjo, saj zelo močno vpliva na strukture energijskega polja človeka.  Kadar jem, izkazujem čast telesu tako, da sem sproščen in se primerno posvetim obroku. S pravilno prehrano se lahko zdravimo, nepravilna prehrana pa je za nas tako nevarna kot nepravilni pogled na svet, neustrezno obnašanje ipd. Prehranjevanje ob knjigi, tv sprejemnikom, političnih razpravah, športnih tekmah, o družinskih problemih... povzroča velike travme v energijskem polju. Kajti, v času, ko se hranim,  prihajajo v podzavest informacije iz okolja popolnoma svobodno, brez predhodne kritične presoje. Med pripravo in med uživanjem obroka tudi ne uporabljam telefona .Vsak obrok naj bo obred ali duhovni proces.

Za Italijane je kosilo vrhunec dneva in si zanj vzamejo več ur. Družina in prijatelji se zberejo, pripravijo bogate obroke ob tem pa lagodno pijejo vino in se sproščeno pogovarjajo.

Tudi najstarejša kitajska kuharska knjiga, ki jo je napisal cesarski zdravnik na mongolskem dvoru leta 1330, gleda na hrano predvsem v zvezi z ohranjanjem zdravja. V uvodu pravi: "Kdor hoče poskrbeti za svoje zdravje, mora biti skromen pri okusih, pregnati mora skrbi, brzdati svoje želje, krotiti svoja čustva, dobro skrbeti za svoje življenjske moči, varčevati z besedami, gledati lahkotno na uspehe in neuspehe, se ne zmeniti za žalost in težave, odgnati nore ambicije, izogibati se velikim nagnjenjem in odporom, umiriti svoje gledanje in poslušanje ter biti zvest svoji notranji dieti. Kako naj človek zboli, če ne utrudi svojih živcev in obremeni svoje duše? Kdor torej hoče skrbeti za svojo naravo, naj se hrani samo tedaj, ko je lačen, naj se ne baše preveč s hrano, tudi s pijačo naj se ne naliva. Naj je`bolj malo in v velikih presledkih, ne preveč in ne prepogosto. Skrbi naj za to, da bo čutil še malo lakote, ko bo dobro nahranjen, in da bo malo nahranjen tudi tedaj, ko bo lačen. Če se je človek preveč najedel, to škodi pljučem, če pa je lačen, pa to zavira pretakanje življenjske energije".


Hranjenje pa je lahko tudi odlična priložnost vaditi pozornost: 

Pravilno prehranjevanje je takrat, ko imam spoštovanje do telesa, do sebe, si upam priznati, kako se počutim, si upam dati svojemu telesu tisto, kar potrebuje. Telo je moj prvi dom, je moj tempelj, je moje oblačilo, v katerega se lahko skrijem, je moje zavetje, je moj intimni partner. Moje telo odseva mojo zgodbo. Pravilno prehranjevanje, tako fizične kot mentalne hrane, pa je tudi dobro vedeti, kaj resnično potrebujem in ne kaj mislim, da potrebujem. A vse odgovore dobim le skozi samodisciplino, s samoproučevanjem in ozaveščenim odnosom do hrane.

"Slasten obrok

je videti privlačen, 

a ponoči

gre skozi telo

in postane odvraten.

Najejmo se ljubezni!"

(Rumi)

Prejemanje hrane je kot prejemanje ljubezni. Tako si ljubezen lahko podarim tudi tako, da si privoščim dobro hrano in v njej uživam.
In ker to pišem ravno v času obilnih miz, se ne vprašajmo samo, kako in koliko smo pojedli, zelo je vredno tudi razmisliti o tem, koliko hrane se tudi zavrže. 
Kajti, odnos do hrane, je tudi odnos do sebe. Odnos do Življenja.

Kako že piše na koncu kuhinjskih receptov?

PA DOBER TEK!

PRVIČ NA JOGO: KAJ MORAM VEDETI?

Oblecite udobna oblačila
Vadba joge zahteva precej raztegovanja, upogibanja in zasukov, zato bodite oblečeni v trenirke, majice in podobna oblačila iz trikoja. Tudi oprijeta raztegljiva oblačila so primerna. Ni se vam potrebno odevati v slikovita, vrečasta ali draga "jogijska" oblačila. Vadimo BOSI, brez nogavic ali najlonk, saj nam lahko v takem primeru spodrsne na podlagi. Če pa ste zelo "zmrzljivi", imejte takšne nogavice, ki ne bodo drsele po podlagi. Odložite tudi nakit (vrat, roke) in ročne ure.

Prinesite odejo ali brisačo
Pri vadbi, še posebno na začetku v fazi ogrevanja telesa in stoječih poz, se telo navadno začne potiti in primerno je imeti pri roki brisačo za brisanje potu. Če postavljamo potno telo na joga blazino le-ta postane spolzka, s tem pa se poveča možnost zdrsa in poškodb. V končni relaksaciji pa je brisača ali odeja primerna z pokrivanje telesa, za zadrževanje toplote. Če nas začne zebsti je to lahko zelo moteče pri relaksiranju telesa, saj nam misli neprestano uhajajo "na toplo", telo pa se v takem stanju ne more sprostiti.

Ugasnite prenosne telefone
Še bolje je, da jih pustite v avtih ali torbah zunaj studia v katerem vadite. Če se vam zdi, da ne morete zdržati ure in pol brez "povezave", je to resen znak, da je vaše življenje preveč stresno. Dognano je, da smo za 90% stresa v našem življenju odgovorni prav sami. SNEMANJE STROGO PREPOVEDANO.

Parfumi in čistoča telesa
Ne odišavite se s parfumi ali drugimi močnimi vonjavami pred vadbo joge. Pri jogi vadimo pranajamo - dihalne vaje in čeprav je vam vaš parfum zelo všeč, vašemu sosedu morda ne bi prijal. Predvsem ljudje z alergijami so lahko občutljivi nanje. Prhanje pred vadbo je tudi zelo primerno. Ne samo da tekoča voda sprosti napetost in umirja misli, vendar so tudi vadbeni prostori navadno precej napolnjeni in če se nekdo poti pol metra od vas v zaprtem prostoru ste takoj seznanjeni z njegovo čistočo telesa. S prhanjem po vadbi pa počakajte kako uro ali dve.

Vadite na prazen želodec
Priporočamo, da ne jeste ničesar vsaj dve, tri ure pred vadbo. Če vadite s polnim želodcem, se vam lahko pojavijo krči, tudi slabost. Še posebej v zasukih, predklonih, inverzijah prebavljanje hrane ustavlja tudi energijo, po kateri lahko postanete letargični ali zaspani. Če imate posebno zdravstveno stanje, zaužijte lahko prebavljivo hrano, ki ne povečuje kisline v želodcu (sladko sadje, prepečenec, arašidi) kakšno uro pred pričetkom vadbe.

Nič hrane in pijače v studiju
Če je potrebno, prinesite v studio vodo v steklenički, vendar odsvetujemo pitje vode med vadbo. Pri vadbi joge je zaželjeno, da se telo segreje, pitje tekočin pa telo ohlaja. Po vadbi pa seveda priporočamo pitje navadne, negazirane vode.

Pridite dovolj zgodaj
Zaželjeno je, da pridete v studio 5-10 minut pred napovedano vadbo in izkoristite ta čas za relaksacijo. Vstopanje v studio med pričetkom vadbe je neprijetno za ljudi, ki se že koncentrirajo. Če se zgodi da pridete prepozno, vstopite v dvorano kar se da tiho in kolikor se da neopazno, odvijte blazino, se udobno usedite, parkrat globoko vdihnite in izdihnite, sprostite mišice in se nato priključite skupini. Če pridete dovolj zgodaj, lahko ujamete zanimiv pogovor s svojimi sojogisti ali učiteljem :-) V primeru, da morate vadbo zapustiti ravno takrat, ko se začenja sprostitev ali meditacija, storite to dosti prej, da ne motite ostalih.

Uporabljajte svojo joga blazino
Uporaba blazin v joga centrih, fitnes klubih ipd., ni posebno higienska, tudi če so ob njih na voljo različna razkužilna ali druga čistilna sredstva. Ko kupujete joga blazino, priporočam, da izberete takšno, ki ni predraga (več kot 60 eu, v tem primeru bolj plačate znamko podjetja) pa tudi ne prepoceni (manj kot 20 eu, katere se izredno hitro obrabijo, so skrajno neudobne predvsem za zapestja in kolena). Blazino "srednjega" razreda, ne boste verjeli, ob vsakodnevni praksi, imam že deseto leto! In to je točno ta:

 Ta "slabi" blazini sem raje podarila Caci :-)

Opustite tekmovalni način mišljenja
Joga je popolnoma netekmovalna vadba. Ni le vadba telesa ali cross-training, je duhovna vadba, ki krepi telo, ga naredi bolj gibkega in vsesplošno bolj zdravega, s ciljem umirjanja misli, odpiranja srca in pospeševanja duhovnega razvoja.

Posvetite pozornost svoji vadbi
Vadba joge poteka od znotraj navzven. Ko ste zmožni končati vadbo, ne da bi opazili kako je vadila oseba poleg vas ali kaj je nosila, ste bili res popolnoma osredotočeni na svojo vadbo. Opustite klepetanje in vse pogovore med prakso joge. Joga je delo s seboj iz trenutka v trenutek, to pa zahteva kar nekaj napora in zbranosti. Zato klepet odložite za čas po vadbi, nikogar ne zanima, kaj ste danes jedli za kosilo ali kakšen film greste gledat zvečer v kino, niti to, kako naporen vam je določen položaj. Joga je stanje umirjenega miselnega toka. Ko smo to, kar smo, nič več ali manj.

Bodite strpni in upoštevajte meje zmožnosti svojega telesa
Naredite največ kar se da s tem, kar imate in kjer ste. To pomeni, ne pretiravajte z raztezanjem ali vajami vzdržljivosti. Kadarkoli v življenju začnete z vadbo joge, je pravi čas za vas. Nič predznanja ali posebne razgibanosti ni potrebno za začetek vadbe joge. Položaj otroka ali BALASANA je vedno opcija, mogoče izgubite povezavo z dihom, mogoče ste v skupini ljudi, ki delajo različne stopnje, mogoče pridete do položaja, ki ga ne zmorete ali razumete, brez sramu si vzamite počitek v balasani. Tudi če že obvladate chaturange dandasane ali salambo siršasano, dovolite si biti  resnično začetnik. Z umom začetnika pomaga, da se rešite vseh predsodkov o tem, kaj boste zmogli, kaj ne. Opustite vsa pričakovanja in odpore, tako boste dobili lepšo in boljšo izkušnjo. Hitreje boste napredovali, če se boste premikali s sočutjem in hvaležnostjo, delovali od tam, kjer ste in ne od tam, kjer mislite, da bi morali biti. Vaja dela mojstra :-)

Omenite učitelju morebitne poškodbe, ki jih imate, tako da vam le-ta lahko pomaga in vas vodi v posameznih pozah. Seveda mu tega ne omenjamo med uro, za to je dovolj časa pred ali po vadbi. V primeru, da gre za hujše pretekle poškodbe ali operacije na telesu, se nujno pred vadbo posvetujte z osebnim zdravnikom, če je vadba joge primerna za vas. Predvsem pa ne hodite na vadbo, ko ste prehlajeni ali na pol bolni, saj s tem ogrožate ljudi okrog sebe. Telo med okrevanjem nujno potrebuje počitek, če pa si vseeno želite gibanja, pojdite raje na svež zrak ali pa jogijske vaje opravite doma. 

V PRIMERU ZAMUDE, TIHO VSTOPITE V PROSTOR, OPRAVITE DIHALNO VAJO IN VSAJ DVE PONOVITVI OGREVALNE VAJE. NATO SE LAHKO PRIKLJUČITE VADBI.

JOGA IZZIVI V NARAVI

Zakaj bi čez poletje prekinili svojo prakso, ko pa ravno v tem času lahko stopnjujete svoje izkušnje v jogi? Poletje je za mnoge najlepši del leta, saj nas lepote narave vabijo, da jih doživljamo in spoznavamo. Glavni vidik joge je biti v trenutku, biti eno z naravo in z vesoljem. To je tudi razlog, zakaj veliko položajev odraža gibanje živali in narave. Ko je vaše telo v položaju drevesa ali mačke, ali pa se fluidno premikate skozi Suryo Namaskar, zbudimo v sebi občutke harmonije, brezčasnosti in povezave z vesoljem.
Učilnica na prostem, brez ogledal, brez ravnih linij, lahko ponudi vrsto novih izzivov v Vaši joga praksi. Sploh pa, izziv ni niti dober ali slab, izziv je preprosto izziv. Zato se ne morem po njem pritoževati ali česa obžalovati, saj le tako zdržim na poti do znanja.

"Neravna tla so melodija za noge." (arhitekt F. Hundertwasser)

Čutilo tipa je najpomembnejše od vseh, bolj kot si to upamo danes priznati. V koži, ki je naše največje čutilo, so čutilna telesca, iz katerih izhajajo senzibilna živčna vlakna, ki prevajajo vzburjenja v možgansko skorjo. Najpomembnejša telesca v koži so torej sprejemniki štirih različnih čutov. za tip, mraz, toploto in bolečino. Za tip so preprosto zgrajena tipalna telesca, v katerih so čutnice, ki so občutljive na dotik, teh je največ ravno na naših dlaneh in na stopalih, s katerimi spoznavamo obliko, velikost, kakovost, površino in težo predmetov. Dotik je primarna človeška izkušnja, v kateri je skrita potreba po bližini. Hoja po ravni površini ni tisto, kar je narava predvidela za nas, posledica tega pa je, da smo več bolani in nesrečni. Ne verjamete? Vprašajte se takoj zdajle: kje ste srečnejši, na velikem asfaltnem parkirišču ali na hribu? Narava nima ravnih linij, to je samo umetna definicija iz matematike. Neravna tla lahko zelo izboljšajo jogijski položaj (asano), ne samo na fizičnem, ampak tudi na subtilnem nivoju. Z Zemljo se povežemo, da iz nje črpamo psihično in telesno moč. Je največji darovalec elektronov, kar jih imamo. Dotok negativnih ionov pomaga nevtralizirati pozitivni naboj kjerkoli v našem bitju. Četudi jogo na splošno prakticiramo bosi, smo zunaj toliko bolj v tesnem stiku z materjo Zemljo. Bose noge so vir  zdravja in občutek svobode brez ovir.

"Sreča je biti z naravo, jo gledati in z njo govoriti." (Tolstoj)

SVETLOBA. Surya Namaskar je v naravi nekaj posebnega, ko z rokami sežete k soncu navzgor in ga resnično pozdravite, objamete in se mu poklonite. Nobena umetna luč ne more pričarati edinstvenega ambienta kot ga pričarajo bleščeči žarometi sončnih žarkov.

VETER. Ni je večje blaženosti v izzivalnem položaju, ko zapiha veter in vas pri tem prijetno ohladi in poboža po obrazu.

ZVOK. Ko ste zunaj sploh ne potrebujete glasbe. Si dovolite odpreti svoj sluh za zvoke narave? Ko se odpremo zvokom narave, se pri tem nagonsko sprostimo. Poslušanje bitje svojega srca, dihanja in ob tem obdani s čudovitim orkestrom ptic, čričkov, šumenjem listja, šepetom travnikov, žuborenjem potoka, valovanjem morja... vse to so dodatni izzivi biti v sedanjosti, biti v zavedanju! Naj tega zavedanja ne odnese mimoidoči vlak, naj bo naš odziv nanj kot odmev.

ŽUŽELKE. Ne morete si kaj, da ne bi opazili pravljičen kostum žuželke, ki je začela raziskovat področje vaše blazine. Ali pa mravljica, ki si je slučajno zbrala svojo pot navzgor po vaših nogah, ravno, ko lovite ravnotežje, lahko še kako nadgradi in nagradi rutinsko prakso joge, predvsem prakse pratyahare (umik čutil navznoter). Morda pa vas pikapolonica povabi, da se osredotočite na nekaj majhnega in mirnega....O komarjih pa (zdajle) ne bi...:-)

OSTRENJE SPOSOBNOSTI "ŠESTEGA" ČUTA ALI PROPRIOCEPCIJE

Gibanje v prostoru, kjer ni sten, strehe, ogledal in ravnih tal, nam pomaga ostrit propriocepcijo. Poleg petih običajnih čutil (vid, sluh, vonj, otip, okus), ki nam dajejo pomembne izkušnje o okolju, je propriocepcija skoraj najbolj pomembno čutilo. Gre za sposobnost organizma za zavestno in podzavestno prepoznavanje položajev lastnega telesa v prostoru, predvsem za zaščito sklepov ob nepričakovani, hitri, siloviti mehanski motnji. Zavestni gibi so največkrat prepočasni, da bi preprečili nesrečo, saj so živčne poti zavestnih gibov daljše od refleksnih.
Tega čutila ne moremo videti, slišati ali občutiti, ker ga ne moremo "izklopiti" in tudi se ne spreminja tako intenzivno kot recimo zvok ali svetloba. Je velik zaznavni čut, saj ustvarja ogromno količino podatkov, kot vsi čuti skupaj. Je občutek položaja telesa v prostoru in gibanju, brez njega ne bi mogli stati, ker ne bi imeli ravnotežja. Še popraskali bi se težko, ker ne bi našli tega mesta, kjer nas bi srbelo.
Živci, ki ustvarjajo ta "šesti" čut so v mišicah, sklepih, kitah, vezeh, hrustancu in tudi v koži, ki našim možganom pošiljajo informacije o tem, koliko pritiska recimo se izvaja na njih in kako hitro se te sile spreminjajo. Zavedamo pa se tudi smeri naših oči in pogleda, kako močno se krči neka mišica, koliko velik je razkorak, koliko je upognjeno koleno. 
Je tudi čut, ki nam pove, kakšne velikosti je nekaj, kje v prostoru se nahaja, koliko moči potrebujemo, da dvignemo nek predmet ipd. In je tudi tisti čut, ki je odgovoren za užitek, ki ga v našem primeru občutimo z bosimi nogami na zemlji.
Ostrina tega čuta (kot tudi vseh ostalih čutov) z leti žal upada, kar je tudi eden izmed razlogov, zakaj starejši ljudje pogosteje izgubljajo ravnotežje in padajo. Če ne zaznavamo, kako dolge so recimo naše noge in nimamo nadzora nad gibanjem, ne moremo ohraniti ravnotežja. In tudi veliko težje je preprečiti padec, če se spotaknemo.
Tako vadba na prostem izostri ta pomemben čut, razvijemo naravno prilagoditev v določeni drži in jo celo lažje poglobimo, kot v zaprtem prostoru ali na ravnih tleh. 

ŠIRJENJE POZORNOSTI IN POGLOBLJENA MEDITACIJA

Prakso osredotočanja in meditacije smo čez leto navajeni prakticirati v mirnem in nadzorovanem okolju. Če je prostor hladen, ga ogrejemo, če je pretopel, ga hladimo. Če je hrup, zapremo okna ali vrata. Če čutimo nemir ali rabimo več spodbude, si ustvarimo glasbeno podlago. A nič od tega ni mogoče na prostem, če ni blaženega vetriča ali okoliških glasbenikov (po našem okusu, seveda :).
Vsak praktikant pozornosti prav dobro ve, kako lažje se je fokusirat, ko ni motečih dejavnikov, niti radovednih mimoidočih oči. A ravno moteči dejavniki so del prakse pozornosti na prostem. Ko jim lahko izrečemo " dobrodošlico", se jim nasmehnemo, jih v celoti sprejmemo ravno takšne kot so, bomo s tem še dodatno okrepili notranjo moč in stabilnost, katerih napredek se bo zrcalil tudi na druga življenjska področja. 

vir:gOOgle

Saj, navsezadnje je to naš planet, smo del narave, tako kot sončni zahod so tudi komarji naši bratje. Naj praksa joge na prostem razvije v nas občutek, da je prav vsak dan DAN ZEMLJE. Že Patanjali je v svojih sutrah pojasnil, da se popolnost prakse joge doseže le takrat, ko nasprotja/ dualnosti ne vplivajo na nas. In to je naš cilj, ne samo na blazini.

"Preden nastopi žalost, jeza, hrepenenje ali strah, 

si v sredini.

Ko se prebudijo ta čustva in veš, kako videti skoznje, si v harmoniji. Sredina je korenina vesolja, ki vodi do vseh stvari.

Ko enkrat najdeš sredino in dosežeš harmonijo, 

bosta nebo in zemlja prišla na svoje pravo mesto in vse stvari bodo v celoti nahranjene."  (Tao de King)

Pripravila Bojana Galun

Vse pravice pridržane.