Jin in Jang nista vrednostna pojma, kar pomeni, da Jin ni boljša, lepša, hitrejša ali večvredna od Janga in obratno, saj sta enakovredna in medsebojno odvisna za vzpostavljanje ravnotežja. Poleg tega je v vsakem zametek drugega, zato govorimo, da je v Jin tudi nekaj Janga in v Jangu nekaj Jin. Tako je noč seveda Jin v primerjavi z dnevom, ki je Jang. Vendar je čas od 18h do polnoči bolj Jin značaja, čas od polnoči do jutra pa bolj Jang značaja, kajti v sebi že nosi zametek dneva.
Lahko gre za energiji, za snovi ali za dogajanja v prostoru in času. Jin oznamuje žensko vlogo, jang pa ustreza moškemu značaju. V času janga delajo moški spomladi in poleti zunaj na polju, tedaj prevladuje njihova dejavnost. V jesenskem in zimskem času pa prevladujejo ženske, ki skrbijo za dom in družino. Hmm, nekoč že ja.. kaj pa danes?
Jang je treba razumeti kot "dejavnost", dinamiko, gibanje, nesnovnost. Nasprotno pa zaznamuje jin materialni vidik, nekaj mirujočega, trdnega, v medicini nekaj organskega. Skupna igra dejavnega in materialnega ima poseben pomen, ki ga zlahka spoznamo. Na eni strani so dejavne telesne funkcije, vse kar imenujemo živo, od gibljivosti gibal do duševnih nagibov, čustev in fizioloških funkcij kot spanje, znojenje, uravnavanje prebave in stalne telesne temperature. Temu nasprotno pa obstaja skoraj kot mirujoča stran telesa s svojimi organi in tkivi, ki so v bistvu stabilna in okostenela. Dejavne funkcije se med dnevom nenehno spreminjajo, so v nepretrganem gibanju, zvečer je dosti bolj drugačno kot je bilo zjutraj.
Čutno zaznavni pomeni JIN in JANGA
JIN
|
JANG
|
noč
|
dan
|
tema
|
svetloba
|
luna
|
sonce
|
zemlja
|
nebo
|
mraz, hlad
|
vročina, toplota
|
vlaga
|
suša
|
notranjost, prostor
|
zunanjost, čas
|
ženska, rastline
|
moški, živali
|
spodaj
|
zgoraj
|
voda
|
ogenj
|
majhno, šibko
|
veliko, močno
|
leva
| |
črna barva
|
bela barva
|
zadaj
|
spredaj
|
sprednji
|
zadnji
|
Univerzalno-abstraktni pomeni JIN in JANGA
JIN označuje
|
JANG označuje
|
struktivni (stvarni, snovni, somatski) vidik
|
aktivni (delujoči, fiziološki, funkcionalni) vidik
|
dovršeni, proizvedeni
|
izvrševalni, proizvajajoči
|
dokončani vidik
|
začetni vidik
|
mirovanje, statičnost
|
gibanje, dinamičnost
|
ohranjevanje, shranjevanje
|
spreminjanje, preoblikovanje
|
zbiranje, kondenziranje
|
razširjanje, ekspanzija
|
zapiranje, sprijemanje
|
odpiranje, razprševanje
|
Praktični pomeni JIN in JANGA
JIN
|
JANG
|
ure od 12.00 do 24.00
|
ure od 24.00 do 12.00
|
notranjost telesa
|
zunanjost telesa
|
globina telesa
|
površina telesa
|
trebušna stran
|
hrbtna stran
|
spodnja stran
|
zgornja stran
|
polni notranji organi
|
votli notranji organi
|
telesna konstitucija
|
vitalnost
|
zemlja, voda, kovina
|
les, ogenj
|
primanjkljaj
|
prebitek
|
šibki pulz
|
močni pulz
|
bledica
|
rdečica
|
 |
| Tradicionalen znak Jin in Jang (Vir: gOOgle) |
"En Jin in en Jang se imenuje Dao. Njuna strastna zveza in občevanje moža in žene je večni vzorec vesolja. Če se nebo in zemlja ne bi spojila, od kod bi dotekalo življenje?"
(Zhengzi)
Stari Kitajci so torej vse pojave v življenju dojemali kot dinamičen in ustvarjalen preplet dveh polarnih energij, jin, ki predstavlja ženski, in jang, ki predstavlja moški princip energije, prane ali chi, katera je prisotna vsepovsod, je prvobitna moč, saj omogoča življenje, razvoj in duhovno rast vseh živih bitij. Ta dva polarna kozmična principa pa zasledimo tudi v staroindijskih svetih spisih, kjer moški princip predstavlja bog Šiva, ženskega pa boginja Šakti.
Jin in Jang sta temeljni energiji, ki prežemata vse, kar obstaja, to pomeni, da sta obe energiji prisotni v vsakem človeku, kot v moškem, kot v ženski. Običajno je tako, da je pri moških bolj poudarjen princip Jang, pri ženskah pa Jin, čeprav so tudi tukaj izjeme. Obstajajo ženske, pri katerih prevladuje princip Jang in obratno. Nekaj podobnega je odkril tudi Karl Gustav Jung, po katerem sta anima in animus psihična arhetipa iz domene psihe, notranja ženska in notranja moška energija, ki se imenuje kolektivno nezavedno.
Moški in ženski princip sta dva nasprotujoča si pola, ki skupaj sestavljata celoto, in le če sta v dinamičnem ravnovesju, omogočata plodno in ustvarjalno življenje. Elementa, ki sta povezana z moškim principom sta ogenj in zrak, z ženskim principom pa sta voda in zemlja. Zato moški princip opredeljujejo hitrost, iniciativnost, globalni pogled, svoboda. Ženski princip pa sta taktika, odzivanje, ukvarjanje s podrobnostmi, vpetost. Za kvalitetno in harmonično življenje je pomembno, da sta oba principa v medsebojnem ravnovesju. Enako velja za vse elemente v naravi, kakšno je ravnovesje med njimi, zlasti med vodo (padavinami) in ognjem (soncem). Porušeno ravnovesje, ne glede na to, ali je preveč padavin ali preveč sonca, v vsakem primeru pogubno vpliva na življenja.
Princip ženske energije se vede kot voda: dolgo potrebuje, da zavre, toda potem, kar nekaj časa ostane vroč. Princip moške energije pa je ravno nasproten, je kot ogenj, ki se hitro razplamti, a tudi hitro ugasne. Ko sta oba v ravnovesju, se podpirata, krepita in delujeta zdravilno. Za Jin velja, da se giblje počasi in navzdol, je kot voda, ki počasi teče in se fluidno prilagaja terenu. Da se Jin energija odpre in preda, potrebuje čas, ob tem pa je zelo pomembno sprejemanje. Jang energija pa je ogenj, ki plapola od spodaj navzgor in jo je mogoče hitro zanetiti. Je vedno tista prva energija, ki prvi daje pobudo ter oddaja energijo, vodi in usmerja, Jin energija pa si globoko v sebi želi, da bi bila vodena, a se preda le takrat, ko je vodena s potrpežljivostjo in z občutkom. Šele ko ženski princip sprejme in obdela moški princip, lahko začne vračati svojo energijo.
Načelo polarnosti Jina in Janga torej ne gre zamenjevati z zamislimi o nasprotjih. V drugih kulturah je v metaforah svetloba v vojni s temo, življenje s smrtjo, dobro z zlim, pozitivno z negativnim in tako naprej v nedogled. Za tradicionalno kitajsko misel je to enako nedoumljivo kot električni tok brez pozitivnega in negativnega pola, kajti polarnost je načelo, da sta pozitivno in negativno, sever in jug, različna vidika enega in istega sistema. Če izgine eden on njiju, izgine tudi cel sistem. Niti ne gre za oprijemanje janga in odganjanje jina, marveč ohranjanje njunega ravnovesja, saj ne moreta obstajati drug brez drugega. Niti ni skrajne možnosti, da bi katerikoli premagala drugega, saj sta bolj "ruvajoča se ljubimca kot bojujoča se sovražnika", kot se je izrazil Alan Watts.
Moški ni moški 24 ur na dan, saj niti ne more biti. Včasih je tudi ženska. Tudi ženska ni ženska 24 ur na dan, je včasih tudi moški. Gibljeta se v nasprotno smer. Ko je ženska jezna, ni več ženska, postane agresivnejša in nevarnejša od kateregakoli moškega, ker je njena moškost čistejša in nikoli prav izkoriščena (ali črna pika na belem polju "jin & jang simbola). Zato je vsakič, ko jo uporabi, ta jeza ostrejša, z njo se ne more kosati noben moški. Je kot prst, ki ni bila obdelana več let, ko nanjo vržete semena, je žetev obilna. Ko ženska včasih postane moški, postane takrat zelo nevarna, za moškega je bolje, da se ji takrat podredi. In to počnejo vsi moški, podredijo se in predajo, kajti moški mora takoj postati ženska, sicer se pojavijo težave. In ko se moški podredi in se preda, ima ta predaja čistost, s katero se ne more kosati prav nobena ženska, kajti moški običajno ni v takem položaju. Običajno se moški bojuje in stoji. Je trmast in se ne preda. Ko pa se preda, ga preveva nedolžnost, s katero se ne more kosati prav nobena ženska. Samo poglejte, kako se obnaša zaljubljen moški :-)
 |
| Vir: gOOgle |
"Kdor se poteguje za potrditev, ne ve pa ničesar o zanikanju, kdor se zavzema za red in ne ve ničesar o zmedi, ta še ni dojel zakonov Neba in Zemlje, niti ni spoznal razmerij sveta. To je tako, kot če bi se hotel držati Neba in se ne bi zmenil za Zemljo, ali pa da bi se obračal na mračno prasilo in o svetli ne bi hotel nič vedeti. Povsem jasno je, da tako ne gre. Pa če navzlic temu človek vseskozi tako govori, je to bodisi znamenje norosti ali pa goljufije." (Zhuangzi)
- Kitajska medicina nekoč in danes (Likar, M., Ljubljana 1997)
