NI VSAKA MEDITACIJA, MEDITACIJA

˝Ni vsaka meditacija, meditacija.˝ (Buda)

Današnja družba neizprosno napada naš živčni sistem. Ujeti smo v vrtince zunanjega in notranjega hrupa, zaradi česar postajamo žrtve najrazličnejših manipulacij in s tem postajamo vse bolj odtujeni drug od drugega, najbolj pa odtujeni od samega sebe. Zasledujemo navidezno popolnost, posedujemo vse več stvari, katerih se hitro naveličamo, več je novih želja, še več je novih misli, a naša srca vse manjša in temnejša. Svoj najdragocenejši vir, pozornost, razdajamo in pršimo vse naokrog , postajamo odvisni od tekmovanja, potrditev in primerjav. Neprestano smo v stanju napetosti, ker smo zašli iz lastnega središča. Ne slišimo več Tišine. Niti ne vemo, kaj je Tišina. Neprestani boji in konflikti med tem, kar je, in tem, kar hočemo. Želimo postati nekdo, namesto, da bi se sprijaznili s tem, kar smo prav ta trenutek.

Starodavni mojstri in filozofi trdijo, da najpomembnejše znanje je spoznanje samega sebe. Spoznati samega sebe oziroma spoznati svojo resnično naravo še v času življenja. Da pa bi se lahko dokopali to takega znanja, je potrebno meditirati. 

Danes lahko najdemo številne, različne meditativne pristope, ki se skrivajo za besedo meditacija, a če jih malo preučimo, se izkaže, da gre za čisto neko drugo stvar. Večina ljudi meditira, da bi bili srečni, našli ljubečega partnerja, imeli življenje brez stresa, da bi ozdraveli. Pa je to zares meditacija?

Pa dajmo najprej raje razjasniti, kaj meditacija ni:

• koncentracija,
• kontemplacija,
• vizualizacija in
• sugeriranje, sugestije.

Vsi ti štirje pristopi ne ustvarjajo popolno umirjeno stanje zavesti, ampak zavest še bolj ožijo in jo zaposlijo.

Koncentracija je usmerjanje pozornosti na določen objekt ali aktivnost.
Kontemplacija je poglobljeno razmišljanje.
Vizualizacija je uporabljanje miselne vizualne slike.
Sugestija je način vplivanja na telesno ali duševno stanje z mislimi (pozitivno razmišljanje) in idejami.

Obstajajo različne šole meditacije in sistemi. Nek sistem uči, da opazujemo nek simbol, lik, portret. Drugi sistem uči metodo ponavljanja določene besede, ki naj bi zagotovila nenavadno, nadzavestno izkušnjo.

Če sem izvajal karkoli od naštetega in to imenoval meditacija, je šlo le za ime, ki se napačno uporablja. Pravilna meditacija je drugačna. Patanjali, zapisovalec Jogijskih suter, jo definira kot proces postopnega umirjanja, nato pa tudi prenehanje miselne dejavnosti, ob ohranjanju zavesti v njeni čisti obliki. Meditacija se ne počne, je samo prenehanje delovanja.  

FOTO: Slavko Vozelj

Sedi. Zapri oči. 

Postani pozoren na vsak premik svoje zavesti, kamorkoli gre.
Bodi zavesten vsake svoje misli in občutka in nikoli ne reči: "to je prav" in "to je narobe". Naj bo moj edini cilj čim manj misli.

Meditacijo je komaj mogoče opisati z besedami. Sama izkušnja je vedno izrazito osebno obarvana. Za jogijsko meditacijo ali antar mouna in budistično meditacijo, vipassana,  velja, da je najvišji cilj meditiranja doživetje končnega samospoznanja, torej trenutek, ko prerastemo vse meje svojega ega in se spojimo z univerzalnostjo. Med meditacijo občutek jaza postopoma razpade.

Namen večine meditativnih pristopov je torej danes nekaj imeti ali dobiti, kot načini priprave na življenje.  Budisti pravijo, da je taka meditacija enako posvetna kot pohajkovanje in zapravljanje v nakupovalnih centrih. Če se želimo sprostiti oziroma odklopiti, je v tem primeru skodelica kave bolj učinkovita.

Ko stvari postanejo nejasne, bojevnik pomisli na svojo smrt. (Castaneda)

Meditacija je soočanje. A mi bežimo od sebe, ker se bojimo soočanja s svojo bolečino in nepotrebnimi strahovi in skrbmi. Strah pred prihodnostjo, strah pred boleznijo, poškodbo, strah pred lakoto, predvsem pa zavestni ali pa nezavedni strah, strah pred smrtjo. Tesnoba in skrbi so vedno prisotni in pripravljeni, da nas odvrnejo od sedanjosti. Če pa želim tišino in mir, je potrebno najti zatočišče v sedanjem trenutku. Zatočišče pa najdem le s potrpežljivostjo, vztrajnostjo, nenavezanostjo na uspeh ali neuspeh. Budisti verjamejo, da izmed vseh meditacij, je najveličastnejša meditacija o smrti. Prepoznati smrt v vsakem trenutku, v vsakem odnosu, tudi v skoraj prazni skodelici kave, le tako se bomo naučili ceniti življenje, biti sami, brez vplivov zunanjih dražljajev. Le tako bo naš um postal vse bolj preprost in jasen, šele takrat se lahko dotaknemo Tišine.

Opazuj misel, ki ta trenutek potuje skozi tvoj um.

Ne jemlji je resno.

Če bi vedeli, kaj je prava Tišina, bi jo začeli opisovati, si jo razlagati, ocenjevati, analizirati.. Dojamemo jo lahko le takrat, ko bomo razumeli celotno delovanje svoje zavesti. Potem morda lahko pridem do skrivnosti, ki je neopisljiva.