Individualnost in individualizem sta danes žal zelo cenjena in na široko hvaljena kot vrednoti ter predvsem kot osebna in kulturna cilja. Toda ta vrednost posebnosti je zelo dvoumna. Po eni strani vsebuje prvino osvoboditve od avtoritet, ki preprečujejo samostojni razvoj človeka.
Moč avtoritete
Obstajata zunanja in notranja avtoriteta. V zunanjo avtoriteto prištevamo državo, policijo, vojsko, duhovščino, vzgojitelje, učitelje, starše, vse institucije, ki nas disciplinirajo in to delajo v naše "dobro". Zunanja avtoriteta se kaže kot moč, prisila, pritisk enega človeka nad drugim, peščice nad množico ali pa množica nad peščico. Notranja avtoriteta se kaže kot avtoriteta nekega ideala, na primer: "moram biti dober in ne slab", torej, rad bi bil dober, a sem spletkarski, vse hočem zase, hočem imeti moč, zato si dobroto postavim za ideal. Ne čutim je, a iz nekih razlogov si jo želim. in ta ideal postane moja avtoriteta in v skladu z idealom poskušam živeti, tako moje življenje postane boj med tem, kar sem in tem, kar skušam biti.
Vsak človek je čarovnik. In ko čarovniki komunicirajo med seboj, se zgodi čarovnija, bolje rečeno, zgodijo se uroki. Kako? Z zlorabo besed, z jemanjem vsega osebno, z izkrivljanjem vsega, kar zaznavamo, z domnevanjem, klevetanjem, predvsem besednim širjenjem čustvene nesnage. Mednarodno priznani psihoanalitik in socialni psiholog Erich S.Fromm meni, da mi prav sami hočemo, da nam nekdo pove, kaj naj počnemo. V vsakem od nas obstaja želja najti zdrav, varen način obnašanja. Ker smo zmedeni in zaskrbljeni, se zatečemo k nekomu v upanju, da bomo našli pot iz svoje zmede.
Vsak človek je čarovnik. In ko čarovniki komunicirajo med seboj, se zgodi čarovnija, bolje rečeno, zgodijo se uroki. Kako? Z zlorabo besed, z jemanjem vsega osebno, z izkrivljanjem vsega, kar zaznavamo, z domnevanjem, klevetanjem, predvsem besednim širjenjem čustvene nesnage. Mednarodno priznani psihoanalitik in socialni psiholog Erich S.Fromm meni, da mi prav sami hočemo, da nam nekdo pove, kaj naj počnemo. V vsakem od nas obstaja želja najti zdrav, varen način obnašanja. Ker smo zmedeni in zaskrbljeni, se zatečemo k nekomu v upanju, da bomo našli pot iz svoje zmede.
Kaj je avtoriteta? Avtoriteta je moč, s katero človek nadzira druge ljudi in si jih pokori. Kot majhni otroci smo se vsi tega bali, verjetno še danes, ko smo starejši. Besede, izrečene z avtoriteto, so močan urok, ki vpliva na druge ljudi. Zakaj? Ker tistim besedam verjamemo.
Besede, besede, besede.....Je to vse, kar imaš?
Besede same po sebi niso resnične. Tako kot niso resnične niti te, ki jih ravnokar pišem. Tukaj je moja odgovornost zdaj, kako to pišem, in vaša odgovornost, kako boste to razumeli. "Besede so resnične le v sklopu nekega besedila, v katerem so uporabljene in izključno samo v zvezi z namerami in značajem osebe, ki jih uporablja," opozarja Fromm. Če besede beremo enopomensko, brez globljega vpogleda, zamisli bolj prikrivajo, kot jih sporočajo.
Prodajalci "odrešenja"
To so ljudje, ki samo zadovoljujejo široko razpostranjeno povpraševanje. Povprečni ljudje so zmedeni in iščejo odgovore, ki bi jim ponudili radost, notranji mir, razsvetljenje, odrešitev, toda obenem želijo, da bi se tega naučili zlahka, z malo ali celo brez truda, ne glede na ceno, ali minimalno ceno in to karseda v najkrajšem času.
"Veliko lažnih prerokov bo, ki bodo trdili, da govorijo v Božjem imenu." (neimenovan velik učitelj)
Novodobni učitelji, terapevti, guruji ali kakorkoli se že imenujejo, promovirajo svojo metodo, ali jogo in meditacijo glede na učinkovitost, koristnost, obljubljajo, kaj bodo ljudje pridobili z neko vadbo ali mantro. S komercialnega vidika je to uspešen, a žal edini možen prijem, toda z vidika končne resnice - povsem zgrešeno.
Ena največjih prevar, ki je šokirala tudi mene in na katero je nasedlo ogromno ljudi, je metoda transcendentalne meditacije, ki naj bi jo "iznašel" Mahariši Maheš Jogi. Gre za starodavno indijsko metodo meditacije na mantro, ki pa je ni iznašel ta Mahariši, ampak je le odkril, kako je mogoče ta postopek omotati v paket in prodajati. "Upoštevamo osebne želje posameznika, za kar jamči učitelj", je ena izmed velikih obljub. Obljubljal je tudi, da vaje ne zahtevajo nobenega napora, bolj ko bodo ljudje rasli duhovno, bolj bodo poslovno uspešni. Kar pa je pri tem najbolj osupljivo, da privržence sploh ne odbija nejasen jezik, kričeče javno ponujanje in pretirane obljube.
Še ogromno jih je, ki bi jih lahko naštela, a se bom raje pri njem ustavila. Mogoče bo ta primer dovolj, da bomo lažje prepoznavali te novodobne prodajalce "odrešenja." Dovolj je morda že to, da malo pobrskate po googlu ali youtube kanalu po lažnivih duhovnih voditeljev.
In kako vemo, da so nas ti veliki prodajalci "odrešenja" uročili?
- po načinu našega obnašanja,
- po načinu, kako se vedemo do drugih,
- po načinu, kako se vedemo do sebe,
- njihovo prepričanje, zgodba ali zamisel se nas polastijo,
- njihovo prepričanje, zgodbo ali zamisel vsiljujemo drugim in jim ne damo priložnosti do lastnega mnenja, kar pokažemo skozi jezo, z ljubosumjem, s tekmovalnostjo, s pretiranim ponosom ali zvišenostjo...
Kako si pomagati?
V navadnem življenju sistem prepričanj nadzira našo pozornost. In ker je v tem primeru naša osebna moč šibka, lahko kdorkoli pritegne našo pozornost in vstavi svoje mnenje v naš umski prostor. Naša volja je tista, ki premika pozornost. In kamor gre pozornost, tja gre energija.
Kaj je prav, kaj ni prav, vse to se kot v računalniku ti podatki nalagajo v našem umskem prostoru. Nedolžni smo in verjamemo, strinjamo se s podatki in jih tako "pospravimo" v svoj spomin. Vse, kar se naučimo, s privoljenjem sprejmemo v svoj um, toda najprej mora skozi pozornost.
Kaj je pozornost? Je del uma, ki omogoča, da se osredotočimo na posamezno stvar, misel, dogodek...karkoli. Nekaj zunanjega se skozi pozornost prenese v notranjost in obratno. Je torej kanal, po katerem pošiljamo in prejemamo sporočila med seboj. Je kakor most, ki sega iz enega uma v drugega, most, ki je odprt z zvoki, simboli, znaki, dotiki, z vsakim dogodkom, ki privabi pozornost. Nikogar ne moremo ničesar naučiti, če ne pritegnemo njegove pozornosti. In tudi sami se ne moremo ničesar naučiti, če nismo pozorni.
Nobena iskrena in poglobljena praksa ne more biti pridobitna. Če zares vstopimo v proces samospoznavanja in samoobvladovanja, prav ničesar ne pridobivamo, ampak samo še odmetujemo, izgubljamo, presegamo. Wellness programi, new age storitve, vse to je treba nenehno izbirati, kupovati med vedno novo, svežo ponudbo "doživetij sreče in blaženosti". V tej "duhovni veleblagovnici" je možno kupiti prav vse, vprašanje pa je, ali je to, kar izberemo, za nas primerno, saj redki guruji, zdravitelji, iskreno povedo, da njegova "resnica", metoda, izkušnje, morda le niso za vsakogar, da ni absolutna. Gre za zvitost sodobnih menedžerjev, ki ljudi najprej prestrašijo s tem, v kaki nevarnosti so ali v kakem pomanjkanju živijo in jim znajo umetno spodbuditi želje po stvareh in doživetjih, ki jih morda sploh ne potrebujejo, nato pa jim ponujajo rešitve. Zato marsikdo kot mesečnik tava od delavnice do delavnice, od učitelja do učitelja, od guruja do guruja, išče pravo pot, ki pa se mu s takim delovanjem vse bolj oddaljuje. Denar ni problem, je oblika energije in je odlično sredstvo menjave, vendar bi taki posli morali biti organizirani zares pošteno, na visokih etičnih temeljih, vsekakor ne na kapitalistični dejavnosti ter imeti za cilj materialno bogatenje in zadovoljevanje potreb po udobju in užitkih.
Brezglavo, nestanovitno tavanje zdaj v eno, zdaj v drugo šolo, je le velika izguba časa in seveda, denarja. Nesrečno izgubljanje časa z branjem, besedičenjem in teoretiziranjem, ki ne uresničuje prav ničesar. Le v umskem prostoru nastane večja zmeda kot pred začetkom iskanja.
Oglaševalci prav dobro vedo, da nas bolj kot zdrav razum vodijo naša čutila. Če ne bomo znali nadzorovati in obvladovati svojih misli, bodo na nas vplivali tisti, ki želijo naše vedenje usmeriti tako, da bo njim v korist. Naučiti se moramo "oglaševati" v lastnih mislih. Zavedati se moči, ki jih imajo predvsem udobje in užitki nad našim odločanjem. Kajti, ne vodi nas resničnost, ampak naša zaznava resničnosti. Karkoli vrednega počnemo ali hočemo, se moramo prebiti skozi neko bolečino, da bi kasneje lahko uživali. Premagati željo po udobju in hitrih rezultatih. Praksa joge in meditacije pa zahteva trdo delo. In to je potrebno ponavljati tako dolgo, dokler ne postane naša navada.
"Vstopite skozi ozka vrata, kajti široka so vrata in prostorna je pot, ki vodi v pogubo, in veliko jih je, ki vstopajo po njej. Ozka so vrata in tesna, trnova je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo, še manj jih je, ki hodijo po njej, najmanj pa je tistih, ki poti ne zapustijo." (Samuel A. Weon)
Kaj je pozornost? Je del uma, ki omogoča, da se osredotočimo na posamezno stvar, misel, dogodek...karkoli. Nekaj zunanjega se skozi pozornost prenese v notranjost in obratno. Je torej kanal, po katerem pošiljamo in prejemamo sporočila med seboj. Je kakor most, ki sega iz enega uma v drugega, most, ki je odprt z zvoki, simboli, znaki, dotiki, z vsakim dogodkom, ki privabi pozornost. Nikogar ne moremo ničesar naučiti, če ne pritegnemo njegove pozornosti. In tudi sami se ne moremo ničesar naučiti, če nismo pozorni.
Nobena iskrena in poglobljena praksa ne more biti pridobitna. Če zares vstopimo v proces samospoznavanja in samoobvladovanja, prav ničesar ne pridobivamo, ampak samo še odmetujemo, izgubljamo, presegamo. Wellness programi, new age storitve, vse to je treba nenehno izbirati, kupovati med vedno novo, svežo ponudbo "doživetij sreče in blaženosti". V tej "duhovni veleblagovnici" je možno kupiti prav vse, vprašanje pa je, ali je to, kar izberemo, za nas primerno, saj redki guruji, zdravitelji, iskreno povedo, da njegova "resnica", metoda, izkušnje, morda le niso za vsakogar, da ni absolutna. Gre za zvitost sodobnih menedžerjev, ki ljudi najprej prestrašijo s tem, v kaki nevarnosti so ali v kakem pomanjkanju živijo in jim znajo umetno spodbuditi želje po stvareh in doživetjih, ki jih morda sploh ne potrebujejo, nato pa jim ponujajo rešitve. Zato marsikdo kot mesečnik tava od delavnice do delavnice, od učitelja do učitelja, od guruja do guruja, išče pravo pot, ki pa se mu s takim delovanjem vse bolj oddaljuje. Denar ni problem, je oblika energije in je odlično sredstvo menjave, vendar bi taki posli morali biti organizirani zares pošteno, na visokih etičnih temeljih, vsekakor ne na kapitalistični dejavnosti ter imeti za cilj materialno bogatenje in zadovoljevanje potreb po udobju in užitkih.
Brezglavo, nestanovitno tavanje zdaj v eno, zdaj v drugo šolo, je le velika izguba časa in seveda, denarja. Nesrečno izgubljanje časa z branjem, besedičenjem in teoretiziranjem, ki ne uresničuje prav ničesar. Le v umskem prostoru nastane večja zmeda kot pred začetkom iskanja.
Oglaševalci prav dobro vedo, da nas bolj kot zdrav razum vodijo naša čutila. Če ne bomo znali nadzorovati in obvladovati svojih misli, bodo na nas vplivali tisti, ki želijo naše vedenje usmeriti tako, da bo njim v korist. Naučiti se moramo "oglaševati" v lastnih mislih. Zavedati se moči, ki jih imajo predvsem udobje in užitki nad našim odločanjem. Kajti, ne vodi nas resničnost, ampak naša zaznava resničnosti. Karkoli vrednega počnemo ali hočemo, se moramo prebiti skozi neko bolečino, da bi kasneje lahko uživali. Premagati željo po udobju in hitrih rezultatih. Praksa joge in meditacije pa zahteva trdo delo. In to je potrebno ponavljati tako dolgo, dokler ne postane naša navada.
"Vstopite skozi ozka vrata, kajti široka so vrata in prostorna je pot, ki vodi v pogubo, in veliko jih je, ki vstopajo po njej. Ozka so vrata in tesna, trnova je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo, še manj jih je, ki hodijo po njej, najmanj pa je tistih, ki poti ne zapustijo." (Samuel A. Weon)
Kdo je mojster?
Zdrava avtoriteta je tista, ko nekdo resnično želi pomagati nekomu v spoznavanju in razumevanju njegovih težav in predvsem hoteti, da ta spoznava sebe. Če ga skuša v karkoli prisiliti, mu v tem primeru ne pomaga več.
Pred leti sem se na eni jogijski delavnici tako navdušila nad učiteljem joge, da sem takoj pristopila k njemu, ga pohvalila in ga vprašala, kako naj ga najdem na spletu in kje bo v kratkem imel kakšno svojo delavnico. Samo toplo se je nasmehnil, me objel in rekel:" Don't follow me. Follow Yourself. I don't want to be Your Guru. Guru is within You." (" Ne sledi mi. Sledi Sebi. Ne želim biti tvoj guru, ker guru je že v tebi."). To je bila modrost, ki jo zdaj skrbno nosim v srcu. Čutila sem popolno sprejemanje tega, kar sem, in da ni potrebno vsega vedeti ali se učiti od drugih. Naša pozornost je tista, skozi katero se učimo. Le pomembno je, kam jo usmerimo in odkod izhajamo. Sploh nam ni potrebno vsega videti, slišati, okusiti, se dotakniti ali vedeti ali znati. Niti se pretvarjati, da smo nekaj, kar nismo.
Dvom je super. Dvom me očisti iluzij in prepričanj. Pravi dvom je tisti, ki mu sledi iskanje in ne podrejanje avtoritetam. Budizem uči: "Prav je, da dvomiš in si negotov. Ničesar ne sprejmi samo zato, ker si to večkrat slišal, kar tako pravijo ljudje, tradicija, sveti spisi... Najprej sam preveri in šele ko boš sam izkusil, kaj je slabo, to zavrzi, kar pa je dobro, pa sprejmi."
Biti duhoven ne pomeni,da prebiramo duhovne knjige, hodimo na obrede, se redno udeležujemo duhovnih delavnic ali meditativnih srečanj, se zavijamo v turbane, molimo "nekomu tam zgoraj" ipd. Biti duhoven pomeni imeti pravilen odnos do vsega, kar je na tem svetu. Pravilen odnos do sebe, do vseh ljudi, ki jih srečamo, do vseh dogodkov in situacij, v katerih se nahajamo. Vsak dan, vsak trenutek je priložnost vaditi duhovnost: koliko smo odprti in sposobni brezpogojnega sprejemanja, koliko ljubezni smo zmožni dati od sebe. Recimo, ko gremo plačat račune ali ko obtičimo v prometni konici, vadimo duhovnost. Vsak dan imamo kar nekaj teh duhovnih izpitov. Duhovnost ni nekaj v zraku, je odnos do dela.Pomembno je le, da smo pristni in navzoči. Zato je joga zame kot umetnost. Umetnost preobrazbe. Umetnost pa zahteva ponavljanje in prakso. In da pri tem ne pričakujemo, da bomo vse obvladali takoj. Ko bomo imeli dovolj moči, da bomo lahko uporabili svojo voljo, takrat bomo pridobili nadzor nad pozornostjo. Tako bomo lahko tudi končno začeli nadzirati vsa svoja stališča, prepričanja, znanja in zmagali v tej vojni med tem, kaj je pristno in kaj je lažno. In predvsem, ko bo naš um umirjen, nepremičen, v tišini, bo vstopilo v nas novo, tisto, kar je resnično.
Dvom je super. Dvom me očisti iluzij in prepričanj. Pravi dvom je tisti, ki mu sledi iskanje in ne podrejanje avtoritetam. Budizem uči: "Prav je, da dvomiš in si negotov. Ničesar ne sprejmi samo zato, ker si to večkrat slišal, kar tako pravijo ljudje, tradicija, sveti spisi... Najprej sam preveri in šele ko boš sam izkusil, kaj je slabo, to zavrzi, kar pa je dobro, pa sprejmi."
Biti duhoven ne pomeni,da prebiramo duhovne knjige, hodimo na obrede, se redno udeležujemo duhovnih delavnic ali meditativnih srečanj, se zavijamo v turbane, molimo "nekomu tam zgoraj" ipd. Biti duhoven pomeni imeti pravilen odnos do vsega, kar je na tem svetu. Pravilen odnos do sebe, do vseh ljudi, ki jih srečamo, do vseh dogodkov in situacij, v katerih se nahajamo. Vsak dan, vsak trenutek je priložnost vaditi duhovnost: koliko smo odprti in sposobni brezpogojnega sprejemanja, koliko ljubezni smo zmožni dati od sebe. Recimo, ko gremo plačat račune ali ko obtičimo v prometni konici, vadimo duhovnost. Vsak dan imamo kar nekaj teh duhovnih izpitov. Duhovnost ni nekaj v zraku, je odnos do dela.Pomembno je le, da smo pristni in navzoči. Zato je joga zame kot umetnost. Umetnost preobrazbe. Umetnost pa zahteva ponavljanje in prakso. In da pri tem ne pričakujemo, da bomo vse obvladali takoj. Ko bomo imeli dovolj moči, da bomo lahko uporabili svojo voljo, takrat bomo pridobili nadzor nad pozornostjo. Tako bomo lahko tudi končno začeli nadzirati vsa svoja stališča, prepričanja, znanja in zmagali v tej vojni med tem, kaj je pristno in kaj je lažno. In predvsem, ko bo naš um umirjen, nepremičen, v tišini, bo vstopilo v nas novo, tisto, kar je resnično.
"Kar zadeva mene, je vse, kar vem, to, da nič ne vem." (Sokrat)
Viri:
- Fromm, E. (2013). Imeti ali biti. Ljubljana. Mladinska knjiga.
- Taimni, I.K. (1995). Veda o jogi: Patandžalijeve Sutre o jogi Založba Bele.
