Kapitalizem je prinesel nemalo sprememb in ljudje postajajo
(-mo) vedno bolj individualisti, egoisti in nagnjeni k (za)varovanju
lastnega premoženja. Ekonomska kriza in naraščanje števila brezposelnih
bodo vsekakor pustile posledice na posameznikih in njihovih bližnjih. V
težkih trenutkih se večina ljudi prepusti brezupu in tako postanejo
lahek plen raznovrstnih obljub, s strani posameznikov, ki želijo
izkoristiti nastalo situacijo sebi v prid. Kako bi se lahko zavarovali
pred takimi manipulacijami?
V nerazvitih deželah je premožen vsak,
ki je še živ in ima upanje, da bo preživel. Njegovo lastno življenje in
življenje bližnjih je skoraj edino največje bogastvo. Nimajo ne
rojstnih listov, ne bančnih računov, ne zdravstvenega zavarovanja, ne
osebnega dokumenta. Tam ni služb, kaj šele pokojnin. Ni jim pomembno,
kakšna je voda, a je ustekleničena ali iz vodovoda, dovolj je že to, da
ni potrebno po vodo hoditi cel dan in pri tem tvegati življenje.
V
razvitem svetu je slika popolnoma drugačna. Na nek način imamo vse, po
drugi strani nimamo ničesar. Postajamo nesrečni, zapiramo se vase,
kopičimo materialno bogastvo. Starši svoje otroke zaradi prezaposlenosti
zanemarjajo, v šoli jh učijo individualnega pristopa, kjer je le
pomemben otrokov uspeh. Materialne razlike že v otroštvu delajo prepade
med njimi. Danes so sočutje, humanost in brezmejna ljubezen stvar naših
prednikov. Ali smo še sploh sposobni odpuščat, nesebično pomagat
sočloveku in se veseliti vsakega dne posebej? Poraja se torej vprašanje,
kje smo skrenili s poti? Ali še znamo živeti v sožitju z naravo? Ali
obstaja čarobna palica, ki bi pričarala blaginjo vsem ljudem na svetu?
Seveda
obstaja in prav vsi smo jo dobili položeno v zibelko ob rojstvu.
Nekateri jo povsem naravno uporabljajo, nekateri pa se moramo tega
(ponovno) naučiti. Pri ljudeh, ki živijo v sožitju z naravo, je to nekaj
povsem običajnega. Lep primer so staroselci: če se nekje v puščavi
poškoduje Aborigin, ga njegovo pleme najde brez satelitske navigacije
ali telefona. Sporazumevajo se telepatsko. Za nas je to nekaj
neverjetnega, za njih pa je enako neverjeten mobilni telefon ali naprava
gps. Tibetanci verjamejo, da je telo lupina, ki jo aktivira višji jaz.
Ko spimo ali ko zapustimo to življenje, nas vodi nadjaz. Človek je
nameščen v šibko telo le zato, da se lahko uči in napreduje. Zelo dobro
se zavedajo, da so misli valovanje energije. Misel je natančno usmerjena
in delno zgoščena, zato lahko z " mislijo" premikamo stvari. Telepatija
je rezultat nadzorovanja misli na drugačen način. Tibetanci tudi
verjamejo, da je pred izvirnim grehom lahko vsak astralno potoval, bil
jasnoviden, imel sposobnost telepatije in levitacije (umetnost letenja).
Njihova inačica izvirnega greha pomeni, da je človek zlorabil te
sposobnosti v sebične namene, namesto da bi jih uporabil za napredek
in razvoj vsega človeštva.
Živalska reakcija je, da bodo
poskrbele za svojo vrsto in potomce: Žal danes tako reagirajo tudi
ljudje. Zavedati bi se morali tudi drugih in tega, da sami ne moremo
preživeti. Potrebujemo nekoga, da nam naredi čevlje ali lonček za mleko,
ker sami tega ne znamo. Nekdo drugi nam oblikuje pričesko, tretji menja
olje v avtomobilu. In vse te storitve ljudem plačamo. Torej,
potrebujemo drug drugega. Človeštvo nismo samo ti in jaz in najina
družina. Izkoristiti moramo inteligenco, ki je živali nimajo, zato je
naša dolžnost neprestano izboljševanje razmer na Zemlji.
Torej, čarobno palico že imamo, kaj pa navodila za uporabo?
